Predstave

Premiera

25. Maj 2011 ob 20:00h

Gledališče Glej

Človek je samo poskus, ki pa mu nasprotujejo čas, neizogibnost, usoda in bedasto in čedalje močnejše prvenstvo številnosti. Človeštvo bo ubilo človeka.

Marguerite Yourcenar

Eksplozija je labirint zgodb navadnih, malih, povprečnih ljudi, ki v svoji osamljenosti živijo svoje drobne svetove in se pod vdajo pritiska zunanjega, drastično izumetničenega sveta, napihnjenega z medijskimi idiotizmi, političnimi spletkami in prevarami, počutijo opustošene, osiromašene, izgubljene. Klonijo pod težo brezglavih, potlačenih strasti, so žrtve ali spotika obrekljivosti, sramu, strahu, ljubosumja, dolgočasja.

Podajamo nekaj kritičnih vpogledov v naš mali svet funkcioniranja, da bi pokazali, v kakšnem razpoloženju živimo in kaj komaj čaka in preži na nas.

Ideja in režija: Barbara Kapelj Osredkar
Avtorji, nastopajoči: Janka Bončeva, Inga Ulokina, Gorka Berden, Jelena Rusjan, Helena Božič, Mario Dragojević, Nataša Kos Križmančič, Mitja Lovše, Sara Sajovec Knežević
Avtorji, sodelavci: Vesna Hrdalička Bergelj, Aleš Korpič, Ines Šimunić, Alisa Alič
Oblikovalec luči: Borut Bučinel
Oblikovalec zvoka z bobni: Jure Vlahović
Fotografija: Nada Žgank, Damjan Osredkar
Avtorica ilustracij in instalacij: Ines Šimunić
Glasba: Sara Sajovec Knežević, Jelena Rusjan, Jure Vlahovič, Inga Ulokina, Miha Hawlina, Helena Božič
Vizualna podoba predstave: Barbara Kapelj Osredkar, Ines Šimunić, Aleš Korpić
Tehnični direktor: Grega Mohorčič
Tehnična pomoč: Martin Lovšin, Borut Bučinel
Izvršna producentka: Barbara Poček, Gledališče Glej
Producentka: Barbara Hribar, Mesto žensk
Produkcija: Gledališče Glej in Mesto žensk 2011
Koproducent radijskega vklopa in radijske miniaturke je RADAR – odprta radijska (umetniško-teoretska) eksperimentalna platforma Radia Študent.

Zahvala: Tina Dobnik - zavod Maska, Leopold Pungerčar in Srečko Kermavner-Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Iztok in Cirila Zobec, Branka Maček, Saša Rakef, Jure Vlahovič, Andreja Kopač, Ita, Iuna in Damjan Osredkar, Breda in Ana Kapelj, Petja, Austra Cukura, Andrej Podbevšek, Jaša in Sofija Križmančič, Nina Meško in Žiga Kariž, Nataša Berce, Blaž Lukan.

Podporniki:
ROBERT
Javno podjetje Snaga
Rdeči Križ Slovenije
Tosama d.d.
Filc d.d.

Foto galerija

Foto: Nada Žgank

Video

Eksplozija from Gledališče Glej on Vimeo.

Kritike

Eksplozija odpira razmislek o razmerju med »velikimi« dogodki in »malimi« zgodbami, o tem, zakaj nismo vsi popolni ljudje, ki beremo popolne knjige, in o tem, po čem se nas bodo spominjali drugi.« (Deja Crnovič, Siol.net, 26. maj, 2011)

"Čeprav zasnovan kot intimne izpovedi, njihov popis občutljivih življenjskih zalomov ne zdrsne na raven terapevtskega objokovanja, temveč se pretehtano zadrži na ravni, ki še ostaja toliko univerzalna, da sproži nit morebitne širše identifikacije. Svet razcefranih misli in čustev, kjer se joče in vriska o tegobah in uspehih, je svet vseh nas, tako rekoč inspirativno izsrkan »z ulice« (kakor bi pregovorno in na prvi mah porekli tudi za držo in koncept same zasedbe).
Nastopajoči se zavežejo z besedo, gibom, glasbo, petjem, kakofonija je neizogibna, je že skoraj nepregledna, brbotajoča in hektična. Tekstovno krpanko individualno in razdelano suvajo v ritmu stopnjevanih eksplozivnih drobcev, jih suvereno frcajo v avditorij in z njimi izrisujejo fragment sodobne družbe, ki se sesuva pod težo preobremenjenosti, nuje po popolnosti, samote in izgubljenosti.
V eni sapi so banalni in ekskluzivni; prvo zato, ker njihove »resnice« večinoma že poznamo, ekskluzivni zato, ker nas prisilijo, da se ob njih ustavimo, razmislimo in se opredelimo. Skratka, ljudje kot odpad(ni)ki in angeli. Včasih izmenjaje, drugič oboje hkrati, največkrat pa predvsem negotovi in zato jezni, užaljeni in »tragično« navdihnjeni. In takrat se poje soul, nažiga kitaro, zaletava v zid in pesni stališča.
Najprej nabita in udarno razsvetljenska se uprizoritev nato razpusti v manj artikulirano sanjavo tavanje in precej poljubno naravnano nebesedno parafraziranje duševnih stanj, na koncu pa se znova nasloni in vrne na predhodno ognjevito izvedbeno govorico. Kljub številnim jedkim eksplozivnim delcem do finalne eksplozije v senzacionalni meri ne pride. Navsezadnje: ta svet tako ali tako krojijo predvsem življenjske zgodbe z odprtimi konci in izmaknjenimi vrhunci."
(Zala Dobovšek, Delo, 30. maj 2011)

"Altruistična socialna parola Eksplozije se sliši kot odmev kakšnega Johna Bergerja (ali pa še prej Walterja Benjamina), ki problematizira prikrite ideologije avtoritarnega ali uniformnega "načina gledanja" na umetnosti, tudi v smislu njenega ekskluzivnega ali elitističnega (vsebinskega) lastninjenja ... Aktualna predstava tako pretendira predvsem po gledališču vseh in za vsakogar. Gledališče za vse pa v tej postlyotardovski dobi zatona velikih (političnih) zgodb v predstavi konkretno uprizarja razkosanost sveta na male, nerazlikovane, nepomembne intimne zgodbe posameznikov (tudi bogatih). Vzorec diskurzivnih dedičev hiperkapitalizma je Barbara Kapelj Osredkar nabirala prek javne avdicije med naključnimi sopotniki gledališča (na igralskem poligonu se sicer znajdeta tudi v Gleju že zverzirani Jelena Rusjan kot pankovski odpadnik na kitari in kameleonska Gorka Berden kot poročevalka, osamljena profesorica, neuslišani zapeljivec in še kdo). Besedilo pa je kolaž njihovih kolektivnih, sprotnih prispevkov v enakopravnem ustvarjanju (po principu "devised theatre"), ki motivno zajema iz sočasnega "smetnjaka" aktualnih družbenih problemov, a s psevdoprivatnimi konteksti, katerih skupna nadpomenka se zdi osamljenost ... Ob melodičnem "soulovskem" senčenju (Sara Sajovec Knežević) vstopajo na prizorišče z radiofonično neprizadetimi, anekdotičnimi solo izpovedmi in se uprizarjajo v različnih razrednih legah, psihospolnih pozah ali androginih paradiranjih, potem pa se umaknejo nazaj v neme vizualne konstelacije: pa naj bo to brezoblična in neidentificirana gruča teles ali izolirane skulpture lastne obsesije, brezbrižne do sveta. V stilu dramaturgije plesnih predstav (sploh v gibalnih ekshibicijah Nataše Kos Križmančič) ali še prej neke postkatastrofične scenske inštalacije so očitni sledovi raznolike umetniške poti režiserke in arhitektke Kapljeve, ki v dramaturgij vmesnih in neizrečenih prostorov ne skriva reference na Rodriga Garcio.
Pri oblikovanju "eksplozivne mešanice" se zdi bolj kot uprizoritev odrešilne detonacije v ospredju problem nemoči njenega rušilnega odmeva. Kar je uporabno na vsebinskem nivoju predstave in se elegantno preprosto razreši, ko ustvarjalci odvržejo ("ping pong") žogice janezom v občinstvu, povzroča večje težave na ravni gledališkega izraza. V ospredju gledališča vseh in za vse tako tokrat ostaja človeški faktor." (Nika Leskovšek, Dnevnik, 16. junij 2011)

Gledališče Glej

 

Gregorčičeva 3
1000 Ljubljana

+386 1 421 9240
info@glej.si

Rezervacije:
rezervacije@glej.si

Če želite biti obveščeni o dogajanju v Gledališču Glej,
se prijavite na Glejevo e-poštno listo.

E-pošta:

© Gledališče Glej, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | Oblikovanje: EE | Izvedba: GOOJA d.o.o.