Predstave

Režija: Damir Altumbabić
Glasba: Lejla Mulaosmanović
Igra: Hazim Mujcinović - Filoktet
Sanela Babic - Odisej
Matej Baskarad – Neoptolem
Producent: Vlado Kerošević
Tehnični direktor: Emir Sulejmanović
Produkcija: Teatar Kabare Tuzla

Filoktet je moderno besedilo o antičnem junaku, nastalo pod peresom enega izmed najbolj znanih nemških dramatikov, Heinerja Mullerja. Besedilo govori o tragediji, ki se je zgodila Filoktetu – antičnem in vsevednem junaku, katerega je Odisej zapustil na samotnem in surovem otoku Lemnos  ter ga po 10 letih, ko so ga potrebovali,  ponovno prišel iskati z Neoptolemnom (katerega ime pomeni NOVA VOJNA)...
Miller ni spremenil prav ničesar od izvorne zgodbe; da je Filokteta na poti za Trojo ujela kača ter mu naredila veliko rano in junaku povzročila neznosne bolečine zaradi katerih je močno kričal in motil žrtvovanje ostalih bojevnikov bogovom. Odisej ga zaradi tega prevara in pusti na samotnem otok Lemnos kjer ostane nadaljnjih 10 let in kjer mu edino družbo delajo mrhovinarji.Za razliko od Sofoklesove je Milerjeva varianta hermetična, črna in brezizhodna, saj v tej verziji Filoktet na koncu umre.
Koncept predstave je nastajal skozi proces eksperimenta in iskanja v gledališču; iskanje pa je bilo na stičišču dveh gledaliških poetik: revnega gledališča Grotowskega in krutega gledališča Artauda.

Foto galerija

Kritike

"Gledališče Glej je prejšnji teden v sklopu svoje nove programske iniciative »Glej, čez mejo« gostilo tri predstave s področja bivše Jugoslavije ... Vse tri predstave je namreč uokvirjala specifična, redka in občutljiva gledališka govorica, oropana vizualnega balasta ali zvočne izumetničenosti. Njihova skupna drža je v prvi vrsti povratek k izvorni, instinktivni in estetsko primitivni »gledališki ideologiji«, ki ima med drugim izredno sposobnost, da narodnokulturne razlike na eni strani specificira in poglobi, a jih po drugi strani zmore univerzalno, učinkovito in nadpomensko posredovati tudi v tuje okolje ...
Filoktet Heinerja Müllerja v izvedbi treh igralcev iz Teatra Kabare iz Tuzle je prav tako interpretiran v slogu »praznega prostora«, s polnim osredotočenjem na fizično konstitucijo, skratka telesom kot ne le centralnim, ampak tudi edinim večopravilnim orodjem izražanja, razvijanja zgodb in razreševanja obpripovednih situacij. Čeprav so mladi ustvarjalci svoj projekt samooklicali kot ritualno gledališče, to drži le do neke mere. Njihove retorične sposobnosti in smisel za slikovito verbalno interpretacijo so izpeljane suvereno, ves čas vročekrvno in zbrano, kljub temu pa se njihovo spogledovanje s prodorno »ritualnostjo« ne izide v pričakovani meri, saj v kontekstu telesne impulzivnosti in (sicer nevidnega) premikanja mej notranjega doživljanja ter razčlenjevanja zavesti ostajajo bolj ali manj na pavšalni ravni. Sicer pa v skladu z njihovo mladostjo šteje toliko bolj pogum , da se sploh soočijo s takšno uprizoritveno predlogo, ki vključuje odgovornost do antične dediščine, hkrati zahteva še obvladovanje svinčene pisave Müllerja in se ob vsem tem še posredno navezuje na (izvajalcem izkustvene) občutljive teme manipulacije, vojne in razčlovečenja." (Zala Dobovšek, Delo, 14. februar 2011)

Gledališče Glej

 

Gregorčičeva 3
1000 Ljubljana

+386 1 421 9240
info@glej.si

Rezervacije:
rezervacije@glej.si

Če želite biti obveščeni o dogajanju v Gledališču Glej,
se prijavite na Glejevo e-poštno listo.

E-pošta:

© Gledališče Glej, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe | Oblikovanje: EE | Izvedba: GOOJA d.o.o.